Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da so igralec George Clooney, njegova soproga Amal in njuna otroka pridobili francosko državljanstvo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social ironično zapisal, da gre za »dobre novice«, hkrati pa zakonca Clooney označil za »dva najslabša politična napovedovalca vseh časov«. Po njegovem mnenju je njuna selitev oziroma pridobitev državljanstva posledica njunih zgrešenih političnih ocen v preteklosti. Trump je poleg osebnih kritik izkoristil priložnost za napad na francosko notranjo politiko. Trdil je, da se Francija spopada z resnimi težavami na področju kriminala, ki naj bi bile neposredna posledica trenutne migracijske politike države. Njegove izjave, objavljene 31. decembra, odražajo dolgotrajno napetost med ameriškim predsednikom in liberalnim delom hollywoodske elite, ki jo simbolizira Clooney. Predsednik ZDA je s tem ponovil svoje stališče o nujnosti strožjega nadzora meja, kar redno poudarja tako v domačem kot v mednarodnem kontekstu.

Zvezna okrožna sodnica Trina Thompson v San Franciscu je v sredo blokirala prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa za odpravo statusa začasne zaščite (TPS) za približno 89.000 migrantov iz Hondurasa, Nepala in Nikaragve. Sodišče je presodilo, da vlada pri svoji odločitvi ni ustrezno upoštevala dejanskih razmer v omenjenih državah, ki bi migrantom preprečevale varno vrnitev domov. Odločitev sodnice sledi argumentom nasprotnikov ukinitve, ki so trdili, da so bili vladni ukrepi motivirani z rasno sovražnostjo in diskriminacijo. Sodba začasno ustavlja deportacije tisočev posameznikov, ki v Združenih državah Amerike bivajo na podlagi humanitarnega programa. Ta program omogoča zakonito bivanje in delo tistim, ki zaradi naravnih nesreč ali oboroženih spopadov v domovini ne morejo varno nazaj. Sodnica Thompsonova je v obrazložitvi izpostavila izjave, ki nakazujejo na diskriminatorne motive administracije, kar je bil ključen razlog za sodno blokado vladne politike.

Francoska vlada je napovedala uvedbo strožjih pogojev za državljane držav zunaj Evropske unije, ki želijo pridobiti dovoljenje za prebivanje v državi. Novi ukrepi, ki jih je podprl notranji minister Bruno Retailleau, vključujejo obvezen izpit iz civilnih znanj in preizkus znanja francoskega jezika. Te zahteve so del širšega okvira t.i. pogodbe o republiški integraciji (CIR), ki je bila sprejeta januarja 2024, z namenom zagotavljanja boljše asimilacije tujcev v francosko družbo. Spremembe, ki bodo začele veljati s 1. januarjem, se osredotočajo na preverjanje poznavanja vrednot Francoske republike in jezikovne kompetence, kar bo ključni pogoj za odobritev prošenj. Minister Retailleau je poudaril, da so novi kriteriji nujni za ohranjanje družbene kohezije. Ukrepi prihajajo v času, ko Francija išče nove načine za upravljanje migracijskih tokov in zaostrovanje pogojev za pridobitev državljanstva, kar odraža trenutno politično usmeritev države k strožji migracijski politiki.

Zvezni sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je odredil Ministrstvu za pravosodje ZDA (DOJ), naj obrambi Kilmarja Ábrega Garcíe predajo več deset dokumentov, ki nakazujejo na morebiten maščevalen pregon. Dokumenti razkrivajo, da je urad namestnika generalnega tožilca Todda Blancha neposredno vplival na lokalnega tožilca v Tennesseeju in označil pregon Garcíe za »najvišjo prioriteto«. To neposredno izpodbija prejšnje trditve ministrstva, da je bila odločitev o pregonu sprejeta lokalno in brez zunanjih političnih vplivov. Kilmar Ábrego García, državljan Salvadorja z delovnim dovoljenjem v ZDA, je bil tarča deportacije pod prvo Trumpovo administracijo kljub sodni prepovedi. Po prisilni vrnitvi v Salvador in zaprtju v brutalnih zaporih je Vrhovno sodišče ZDA aprila odredilo njegovo vrnitev v Združene države. Takoj po vrnitvi v juniju ga je Ministrstvo za pravosodje obtožilo tihotapljenja ljudi, kar njegovi odvetniki označujejo za maščevalni ukrep administracije zaradi njegove pravne zmage pred najvišjim sodiščem v državi.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala obsežne preiskave nekdanjih uradnikov iz administracij predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Po njenih besedah so bili ti vpleteni v "oboroževanje vlade" oziroma politizacijo pravosodnih organov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Bondijeva je v pisnem intervjuju poudarila, da zvezni tožilci in agenti pod njenim vodstvom aktivno preiskujejo primere po vsej državi, ki jih je označila za desetletni madež na ugledu ZDA. Pri tem je pohvalila predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi omogočil popravo škode, ki sta jo Ministrstvo za pravosodje (DOJ) in zvezni preiskovalni urad FBI domnevno povzročila z uporabo prekomernih pravnih postopkov in operacij. Sočasno so se v javnosti pojavili sodni dokumenti, ki mečejo senco na delovanje trenutne administracije pod vodstvom Trumpa. Sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je razkril dokumente, po katerih naj bi urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha neposredno vplival na pregon Kilmarja Ábrega Garcíe, migranta, ki ga je vrhovno sodišče pred tem zaščitilo pred deportacijo. Obramba trdi, da gre za maščevalen pregon, potem ko je bila administracija prisiljena Garcío vrniti v državo iz Salvadorja. Ti dogodki dodatno poglabljajo spore glede neodvisnosti pravosodnih institucij v ZDA in njihove morebitne vloge v političnih spopadih.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.

Tajvansko ministrstvo za notranje zadeve je s 1. januarjem uveljavilo nove določbe pravilnika o bivanju tujcev, ki tujim staršem priseljencev s stalnim prebivališčem na Tajvanu omogočajo podaljšanje bivanja do enega leta. Namen ukrepa je olajšati breme oskrbe družin v obdobju nosečnosti in pri negi otrok, mlajših od dveh let. Po novih pravilih lahko tuji državljani, ki so na Tajvan vstopili z vizumom, daljšim od 60 dni in brez omejitev podaljšanja, zaprosijo za daljši časovni okvir bivanja za svoje starše. Ta zakonodajna sprememba predstavlja del širše strategije tajvanske vlade za izboljšanje demografske slike in podporo novim prebivalcem pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Do sedaj so bili starši tujih državljanov omejeni na krajša obdobja bivanja, kar je povzročalo logistične težave mladim družinam, ki se pri varstvu otrok zanašajo na pomoč sorodnikov. Ukrep je bil sprejet v okviru dopolnil k tretjemu členu pravilnika o prebivanju in stalnem prebivanju tujcev.

Romunska vlada je uradno potrdila načrt, po katerem bo v letu 2026 na domači trg dela lahko vstopilo 90.000 novih tujih delavcev. Kot je v torek sporočilo romunsko ministrstvo za delo, je ta ukrep nujen za zapolnitev kritičnega pomanjkanja delovne sile, s katerim se država spopada v več ključnih gospodarskih sektorjih. Odločitev izvršne oblasti sledi trendu povečevanja uvoza delovne sile iz držav zunaj Evropske unije, s čimer želijo ohraniti gospodarsko rast in nemoteno delovanje podjetij. Novi delavci bodo zaposleni predvsem v panogah, kjer je domačih iskalcev zaposlitve premalo, kar vključuje gradbeništvo, gostinstvo in logistiko. Vlada v Bukarešti s fiksno določenim kontingentom poskuša vzpostaviti nadzorovan pretok delovne sile in hkrati zagotoviti administrativne zmogljivosti za izdajo potrebnih delovnih dovoljenj. Ukrep odraža širše demografske in gospodarske izzive v regiji, kjer se države Srednje in Vzhodne Evrope vse pogosteje zanašajo na tujo delovno silo.

Zvezni sodnik je v ponedeljek razsodil, da lahko administracija predsednika Donalda Trumpa z ameriško službo za priseljevanje in carino (ICE) deli določene osnovne podatke o prejemnikih programa Medicaid, ki v državi bivajo nezakonito. Odločitev predstavlja delni preobrat v pravnem sporu glede uporabe zdravstvenih evidenc za namene uveljavljanja priseljenske zakonodaje. Sodišče je s tem omogočilo dostop do osnovnih identifikacijskih podatkov, kar bo migracijskim organom olajšalo postopke identifikacije in morebitne deportacije oseb brez urejenega statusa. Ta razsodba sledi prejšnjim pravnim oviram, ki so Trumpovi administraciji začasno preprečevale dostop do tovrstnih baz podatkov. Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS), ki ga vodi Robert F. Kennedy mlajši, si je aktivno prizadevalo za tesnejše sodelovanje z organi pregona, kar je sprožilo številne tožbe zagovornikov pravic migrantov. Trenutna odločitev sodnika sicer dovoljuje deljenje podatkov, vendar ostaja omejena na osnovne informacije, s čimer se poskuša vzpostaviti ravnovesje med varovanjem zasebnosti in vladno politiko zaostrovanja nadzora nad migracijami.

Skupina strokovnjakov, združena v platformi Consenso Imigração, je kritizirala predlog nove zakonodaje o vračanju tujcev, ki ga je pripravila portugalska vlada. Po njihovem mnenju predlagani ukrepi ne obravnavajo ustrezno strukturnih vzrokov za neregularne migracije v državi. Skupina opozarja, da zgolj osredotočanje na deportacije in vračanje ne bo rešilo kompleksnih izzivov, s katerimi se Portugalska spopada na področju priseljevanja. Strokovnjaki so vlado pozvali k oblikovanju bolj uravnoteženega in integriranega pristopa, ki bi poleg nadzora meja vključeval tudi dolgoročne rešitve za vključevanje tujcev. Poudarili so, da trenutni zakonski osnutek ne upošteva širšega družbenega in gospodarskega konteksta, ki spodbuja nezakonite prehode meja. Platforma Consenso Imigração meni, da je za učinkovito upravljanje migracijskih tokov nujna temeljita revizija dokumenta, ki bi zagotovila večjo skladnost s človekovimi pravicami in dejanskimi potrebami trga dela.

Evropska komisija bo od Portugalske zahtevala več podrobnosti glede začasne ustavitve evropskega sistema za nadzor meje za državljane izven EU na letališču v Lizboni, ki ga je portugalska vlada prekinila za tri mesece. Komisija je poudarila, da ta odločitev ni povezana s težavami pri delovanju sistema za vstop in izstop.

Analiza ActionAid in UniBari je razkrila, da so stroški za vsako od 400 postelj v migrantskih centrih v Albaniji presegli 153.000 evrov. Za kratkotrajno delovanje teh centrov v preteklem letu je bilo dnevno namenjenih 114.000 evrov. Obe organizaciji kritizirata italijansko operacijo kot "najdražje, nečloveško in nepotrebno sredstvo v zgodovini italijanskih migracijskih politik".

Ameriški milijarder Elon Musk se je vpletel v primer 19-letne Audrey, ki ji na Danskem grozi izgon zaradi strogih priseljenskih pravil. Lastnik družbenega omrežja X je prvotno situacijo označil za »noro«, nato pa je v zdaj že izbrisani objavi sprožil val kritik s komentarjem na račun dekletovega videza. Musk je zapisal, da bi morale osebe, ki na lestvici privlačnosti dosežejo oceno osem ali več, prejeti izjemo pri deportacijskih postopkih. Njegove navedbe so v javnosti naletele na oster odziv, saj mu kritiki očitajo objektivizacijo žensk in neprimeren odnos do resne problematike priseljevanja. Audrey, ki se bori za ostanek v državi, je opozorila na absurdnost kriterijev, po katerih se ocenjuje prispevke tujcev k danski družbi. Kljub temu da Muskovo zanimanje povečuje vidnost njenega primera, so njegove izjave o videzu kot merilu za pridobitev dovoljenja za bivanje zasenčile vprašanja o pravičnosti migracijske politike. Danski organi za zdaj niso podali uradnega komentarja glede vpletanja ameriškega poslovneža v nacionalne postopke, medtem ko se na spletu nadaljuje razprava o odgovornosti vplivnih posameznikov pri komentiranju osebnih usod migrantov.

Aimen Dean, nekdanji operativec britanske obveščevalne službe MI6, je izdal resno opozorilo o povečani nevarnosti terorističnih napadov v Veliki Britaniji. Po njegovih navedbah se v državi nahaja več sto spečih agentov islamističnih skupin, ki so pripravljeni na izvedbo napadov, primerljivih z dogodki 11. septembra v ZDA ali napadi v Londonu julija 2005. Dean, ki je osem let deloval kot dvojni agent znotraj Al Kaide, poudarja, da so radikalni elementi izkoristili pomanjkljivosti pri nadzoru meja in migracijski politiki. Nekdanji vohun, ki je v preteklosti pomagal preprečiti več načrtovanih terorističnih dejanj, vključno z napadom na newyorško podzemno železnico, trdi, da je grožnja neposredna. Deanova izpostavitev temelji na njegovih izkušnjah znotraj terorističnih mrež, kjer je deloval kot zaupnik in duhovni svetovalec operativcev. Britanske varnostne službe se morajo po njegovem mnenju spopadati z izzivi, ki jih prinaša dolgotrajna infiltracija radikalnih posameznikov v družbo.

V Nemčiji so se pojavile pobude, ki beguncem omogočajo menjavo dobroimetja z njihovih socialnih plačilnih kartic za gotovino. Namen teh prizadevanj, ki vključujejo bolšje sejme in trgovine z rabljenimi izdelki, je prosilcem za azil omogočiti nakupovanje na mestih, kjer plačilne kartice niso sprejete ali pa je njihova uporaba močno omejena. Organizatorji teh pobud trdijo, da nove omejitve pri uporabi plačilnih kartic beguncem onemogočajo dostop do cenovno ugodnejših dobrin iz druge roke. Sistem plačilnih kartic za begunce, ki so ga v nekaterih nemških zveznih deželah uvedli za zmanjšanje gotovinskih izplačil, je naletel na odpor civilnodružbenih organizacij. Te izpostavljajo, da kartice omejujejo svobodo izbire in dostojanstvo posameznikov, saj jih ni mogoče uporabljati v vseh trgovinah, hkrati pa so dvigi gotovine omejeni na nizke zneske. Pobude za menjavo denarja tako delujejo kot oblika protesta proti migracijski politiki, ki po mnenju aktivistov marginalizira prosilce za azil. Nemške oblasti sicer vztrajajo, da je cilj sistema preprečiti nakazila denarja v domovine in zmanjšati privlačnost Nemčije kot ciljne države za ilegalne migracije.

Zvezni sodnik v Massachusettsu je začasno ustavil poskus Trumpove administracije, da bi ukinila zaščiteni status za priseljence iz Južne Sudane. Ameriška ambasada v Indiji je indijske državljane opozorila na visoke kazni za nezakonite migracije v ZDA. Sodnik v Tennesseeju je odredil objavo elektronske pošte Ministrstva za pravosodje v primeru Kilmarja Abrega Garcie, da bi preverili trditve o maščevalnem pregonu.

Ameriški igralec George Clooney, njegova soproga Amal Clooney ter njuna otroka so 26. decembra 2025 s procesom naturalizacije pridobili francosko državljanstvo. Odločitev, ki je bila v uradnem listu objavljena dan kasneje, je sprožila odziv Marie-Pierre Vedrenne, delegirane ministrice pri ministru za notranje zadeve. Vedrenne je v javnem nastopu poudarila potrebo po pregledu celotnega postopka naturalizacije, saj meni, da bi hitra podelitev državljanstva slavni osebnosti lahko poslala napačno sporočilo o neenakosti pred zakonom. Ministrica je izpostavila vprašanje pravičnosti in morebitnih dvojnih meril, ki jih državljani lahko zaznajo pri obravnavi vplivnih posameznikov v primerjavi z običajnimi prosilci. Čeprav je izrazila ponos, da si svetovno znani igralec želi postati del francoske družbe, je vztrajala, da mora biti postopek transparenten in skladen z veljavnimi pravili. Clooney, ki v Franciji biva že dlje časa, se je za ta korak odločil po javnih sporih s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki je igralca kritiziral zaradi njegovih stališč o svobodi tiska. Selitev in naturalizacija družine Clooney v Franciji sta tako postali predmet politične razprave o integraciji in enakopravnosti.